Bumbar v Berlini: Nobenih šokantnih novic

Trenutno se ne dogaja prav nič šokantnega, celo nič kaj posebej zanimivega, tako da nimam kaj dosti pisati. Z Moniko sva oddelala prvi mesec tečaja nemščine, štiri ure na dan, vsak dan. No, zdaj imava malo oddiha od tega, ker sva za spremembo trenutno zasuta s prevajalskim delom, tako da se enostavno ne utegneva toliko posvečati nemščini. V bistvu škoda, ker je bilo čisto zabavno... Poleg tega bi se bilo treba čimbolj potruditi in čimprej obvladati vsaj neke osnove, saj je nekoliko nerodno, da ne znava nemško, ker je – glej glej – kar precej Nemcev tu okoli. Pri katerih me vedno znova preseneča, kako malo jih zna angleško na nekem uporabnem nivoju, očitno smo Slovenčki dosti bolj navajeni in naučeni gofljat v tujih jezikih. No, kakorkoli, po prvem mesecu tečaja lahko zdaj vsaj že dosti bolj samozavestno povem lokalnim Turkom, da hočem pol kile jagnjetine ali 30 dek mešanega mletega in podobne zadeve, pa o vremenu tudi že lahko kako rečem. No, pa pasjo terminologijo že tudi vsaj toliko obvladam, da mi zdaj niti ni več tak problem pričat z babicami v parku, ko peljem cucka ven, ker poznam že vsa standardna vprašanja in odgovore na pasja vprašanja (a je punčka? a je fantek? a je huda? a se hoče samo špilat? katera pasma je? a je čistokrvna? a bo požrla našega malega šnupija? itd.).

No, saj malo pavze od frdamte dojč šprahe je sicer pasalo, čeprav je na tečaju bilo v bistvu čisto luštno... Edino vsak dan štiri ure plus kupček domače naloge je malo naporno, če mora človek še kaj drugega počet zraven. Bomo že počasi. Se mi je pa vsaj začela nemščina zdeti precej smešna, kar je velik napredek od onih par let torture v srednji šoli, ko se mi je zdela samo vrhunsko tečna... Predvsem če jo lomiš kot zadnji čefur, kar pač zdaj seveda sem - vsekakor sodim prav v Neukölln.

Drugače pa, kot pravim, nič kaj posebnega... V ponedeljek pred kakima dvema tednoma me je napadel nek zoprn in trdovraten berlinski prehlad, nakar je stisnilo še Moniko, potem pa se je s srede na četrtek začel davit še pes. Tako da smo spoznali prijazno lokalno veterinarko, ki je Malčiju stisnila dve injekciji antibiotikov. Potem je smrduhinja še malo glodala tabletke in bila sploh vrhunsko kisla do pred par dnevi. Menda je imela neko zoprno vnetje grla. Na srečo sem par dni prej pomotoma kupil nek tako grozljivo smErdljivi sir, da ga je bilo nemogoče jest... Pesjanarka pa ga je seveda tako oboževala, da je tablete, ki sva jih tlačila notri, prav nič niso motile. Je bila pa tako grozno boga, da je čisto malo pomagalo samo intenzivno kotaljenje po kavču in postelji. Bogôta njenega visočanstva je jasno vidna na teh fotkah:

Na srečo je bila že takoj naslednji dan precej boljše, se je pa vseeno hitro naučila, da je dobro malo pokašljevat, če ji slučajno ne narediva dovolj hitro prostora na kavču.

Medtem sva s frendom, s katerim sva družno najela prostor, za prvo silo uredila vadnico/studio/pisarno:

Seveda je treba stene še malo obložiti z nečim, ker soba še nekoliko preveč betonsko odmeva. Bomo počasi... Kljub temu sem medtem tu nabluzil prvi komad, tokrat za nek svoj postranski zajebantski projektić Ray Kosmick and His Porn Groove Crew, in tudi posnel bobne zanj:

Hmja, glede na to, s kako improviziranim kompletom mikrofonov so ozvočeni bobni, se meni zdi kar super. (Za tiste, ki se spoznate na zadeve: seveda so potem v miksu bobni malo blendani s sempli, vseeno pa to vsaj meni definitivno zveni stokrat boljše, kot bobne programirat ali jih namlatit izključno na elektronske pade. Kot je razvidno iz fotk, se mikrofona za overheade "rahlo" razlikujeta med sabo... En od mikrofonov za snerčiče ni ravno najbolj optimalen in na sneru 3 mikrofona sploh še ni, prav tako ne na ride čineli... Ambient pa snemam prek par metrov oddaljenega prenosnega snemalnika Zoom H2n na stereo mode, hihi... Ampak še kar funkcionira stvar, glede na možnosti. Ker imam tako različna mikrofona za overheade, sem poskusil snemati tudi na mid-side način, kar je čisto spodobno funkcioniralo, vendar ni bilo toliko učinka, kolikor je bilo komplikacij – predvsem s prostorom je problem, ker mi pri M-S načinu stojala ždijo potem točno tako, da se lahko ubijem prek njih, ko grem do računalnika, pa itak se mi zdi, da bi morala biti za boljši efekt mikrofona dlje stran od bobnowja, za kar pa ni prostora. So pa bobni zdaj posneti na 12 kanalov: kick, snare 1, snare 2, hihat, tom 1, tom 2, tom 3, tom 4, OH1, OH2, ambient 1 in ambient 2. Kasneje, ko nekje staknem dinčke za mikrofone, ki bi jih še rabil, bom k temu dodal še snare 3 in ride, pa bo že čisto super.)

Je pa imeti studio v posebej temu namenjenih prostorih, kjer stojijo tudi ozvočeni bobni, ki jih lahko kadarkoli prav zares posnameš (že skoraj) kot je treba, res pravi užitek. Malo nerodno je sicer, da mora zaradi tega moje glavno računalo biti tam in ga torej nimam doma, ampak na to sem se že čisto navadil. Celo to, da v studiu nimam interneta (imam sicer ključek za nujne primere, ki ga pa še nisem aktiviral, ker sta v Nemčiji telefonija in internet znatno dražja kot pri nas), se je izkazalo za pozitivno, saj tako ne morem bluziti po netu ali igrati Guild Wars 2, namesto da bi delal.